Razvoj pnevmatik ima jasno določene cilje:
lažje, tišje, varneje in bolj zmogljivo.
Samo črne in okrogle bodo zagotovo ostale.
Ali bo klasični pnevmatiki na konci
zmanjkalo sape?
|
. |
Predvsem ko je govora o največjih
proizvajalcih v tem segmentu, je brezzračna
pnevmatika najbolj ciljan dosežek. Kajti
povečati varnost pri poškodovani pnevmatiki
to stoji na prvem mestu v receptni knjižici
proizvajalcev črnega zlata. Didier Miraton,
vodilni predstavnik in vodja tehničnega
centra pri Michelinu, je prepričan: "Da je
obdobje Airless-pnevmatik šele pred nami.
Preizkušajo pa jih že na delovnih strojih."
|
Tweel: Kolo-pnevmatika brez zračnega
pritiska
Zamet takšne rešitve se utegne skrivati v
kolesu imenovanem "Tweel". Uporabljajo jih
že pri motornih kolesih, tudi izdelovalci
invalidskih vozičkov se poslužujejo
slednjih. Kar se avtomobilov tiče je takšna
kombinacija Kolesa-pnevmatike, ki shaja
popolnoma brez zračnega pritiska, še v samem
začetku razvoja. V nasprotju od klasične
pnevmatike, prevzamejo pri t.i. Tweelu
visoko elastične, med med tekalno površino
pnevmatike in platiščem nameščene prečke
vlogo blaženja. Ne samo, da je tako zmanjšan
tekalni upor, pač pa je tako zagotovljena
togost horizontalne in vertikalne smeri
pnevmatike, ki sta za na vrh neodvisna ena
od druge. |
Pirellijeva "samopopravljiva"
pnevmatika
Italijanski mogotec pnevmatik Pirelli svoja
prizadevanja po izboljšavi pnevmatike išče
na drugem področju. Pri t.i. "samopopravljivi
pnevmatiki" zazna senzor vgrajen v ventilu
kolesa nenadno izgubo pritiska in to javi
zunanji v platišču vgrajeni zračni posodi.
Iz teh zalog se nato črpa zrak, da se
odpravi izguba pritiska. Daljnosežnega
učinka ta sistem nima, je pa v stanju izgubo
pritiska v pnevmatiki upočasniti, tako da
ostane vozniku dovolj časa za obisk
vulkanizerja.
Runflat-pnevmatika: Vožnja se lahko
nadaljuje, tudi pri izgubi zračnega pritiska
Runflat-pnevmatika ima enak cilj: tudi ona
omogoča nadaljevanje vožnje, kljub izgubi
zračnega pritiska. Pri tem se takšna
breztlačna pnevmatika opre na ojačane
stranice (na teh mestih je nanesene več
gume) pnevmatike. Kljub temu, pa je slabost
takšne pnevmatike predvsem v tem, da se
občutno zmanjša potovalni komfort in se ob
enem zelo poveča upornost kotaljenja takšne
pnevmatike.
|
Še posebej v obdobju, ko si proizvajalci
prizadevajo zmanjšati emisije CO2,
pridobivajo na vrednosti pnevmatike z majhno
kotalno upornostjo. Michelinov predstavnik
Miraton je za to predstavil jasne cilje: "Do
leta 2030 hočemo današnjo kotalno upornost
razpoloviti." Franco Annunziato, vodja
evropskega razvojnega centra v Bridgestone-u,
govori o 20% zmanjšanju kotalne upornosti do
leta 2015. Prihodnost pnevmatik je
prihodnost majhnih korakov, saj bo do takrat
potrebnih še veliko kompromisov.
Avtomobilska industrija terja zmanjšanje
kotalne upornosti. Po drugi strani pa se to
ne sme zgoditi za ceno varnosti, predvsem ne
v mokrih pogojih.
. |
Prihodnost pnevmatik se skriva večji
specifičnosti
Majhne in ozke konstrukcije za mestnega
malčka na električni pogon, lažje pnevmatike
za športnika. Največji napredek bodočega
razvoja tiči zagotovo v specifični miksturi
materialov. Pri tem se bo razvoj oddaljeval
od komponent, ki so osnovane na surovi nafti
napoveduje Xavier Fraiton z Goodyear-a. Na
področju sintetičnega kavčuka je vedno več
govora o funkcionaliziranih polimerih, pa
tudi elektronika bi naj bila zmeraj bolj
vpletena v to sfero.
"Govoreča" pnevmatika
Pnevmatika naj bi bila še bolj integrirana v
skupni sistem in bi naj komunicirala z
avtom. Senzorji v notranjosti pnevmatike
bodo javljali informacije o trenju ceste,
stanju vožnje, temperaturo in seveda o
pritisku v pnevmatikah.
Zna se zgoditi, da bo nekoč pnevmatikam
pošla "sapa", razvoju le teh pa zagotovo ne
bo zastal.
VIR:
http://auto-motor-und-sport.de |