|
Brez petvratne kombilimuzinske ponudbe v "golfovem"
razredu pač ne gre. Tega se seveda pri
Audiju dobro zavedajo. Z motorji,
menjalniki, predvsem pa z opremo opravičuje
naziv "premium".
Dodatna vrata povedo, da po sportbacku
najbrž ne bodo posegali le tisti, ki
hrepenijo po avtomobilu z dinamičnimi
linijami, temveč tudi tisti, ki jim je
pomembna praktičnost.
Zanimivo pri tem je, da se oblikovalci niso
lotili osnovne oblike, ampak so v roke raje
vzeli svetlobna telesa, jim namenili
tehnologijo, ki jo narekuje današnji čas (na
tem področju Audi povsem upravičuje slogan
'Prednost je v tehnologiji'), prednja
žarometa nadgradili s tehnologijo LED (ta je
na voljo le v kombinaciji s ksenonsko) in
zadnja z optičnimi vlakni ter tako poskrbeli
za prijetno svežino, ki Sportbacka tudi v
resnici pomladi.
 |
|
Notranjost se zdi manj nova, toda sčasoma
opazite, da je prav tako niso pustili povsem
nedotaknjene. Nekadilci se bodo razveselili
velikega in uporabnega predala pred
prestavno ročico, kjer sicer domujeta
pepelnik in vžigalnik.
Stikala in predalček za cestninske kartice
na sredinski konzoli so zdaj nameščeni
nižje, pod avdio komponento, nekaj zanimivih
rešitev pa je najti tudi med merilniki. Prva
je ta, da so podnevi osvetljeni le kazalci
in podatki na informacijskem zaslonu.
Na varčnost namiguje tudi indikator, ki
vozniku pomaga pri izbiri optimalne
prestave. Funkcijo dnevnih luči opravljajo
LED-diode, zaradi česar je poraba
električne energije med vožnjo manjša, pri
tem pa se, ko voznik vklopi enega od
smernikov, svetilnost diod v žarometu
samodejno zmanjša, kar znova pripomore k
nekoliko manjši porabi energije, predvsem pa
k boljši opaznosti delujočega smernika.
Če na Sportbacka 1.9 TDI e gledamo s tega
vidika, potem velja, da je ekološko
prijaznejši od večine svojih tekmecev. Ne
pretirano, pa vendar. To velja tudi za gume,
ki v osnovi nosijo napis 'energy saver' (v
testnem primeru so bile zimske), izboljšano
aerodinamiko in dodelano mehaniko.
1.9 TDI je, danes to že lahko rečemo,
legendaren agregat, ki je v svoji karieri
doživel marsikaj. V zadnjem stadiju tudi
originalno koncernsko tehnologijo vbrizga
goriva po sistemu črpalk-šoba. Toda ker se
ta počasi poslavlja in prepušča prostor
skupnemu vodu, ne moremo zapisati, da so pri
Audiju v eko Sportbacku tokrat združili
visoko tehnologijo.
To velja tudi za menjalnik, ki je ročni,
zgolj petstopenjski in od tretje prestave
naprej z na novo preračunanimi (beri:
podaljšanimi) prestavnimi razmerji. Prednost
te odločitve se sicer pokaže na avtocestah,
kjer takšen Sportback dosega ugodne
potovalne hitrosti pri nižjih vrtljajih, pri
tem posledično varčuje z gorivom (nam je v
danih pogojih pil v povprečju 5,8 l/100 km)
in – kar je morda najzanimivejše – postreže
s sedem km/h večjo končno hitrostjo (194
km/h) kot njegov običajni brat dvojček.
Zato pa na drugi strani razočara s
poskočnostjo v višjih prestavah (beri:
prožnostjo) ter hrupom in tresljaji, za
katere je v največji meri kriva tehnologija
vbrizga.
Tako se upravičeno postavlja vprašanje, ali
so pri Audiju na pravi način vstopili v svet
okolju prijaznejših vozil. Če gledamo s
stališča cene, bi temu mogoče še lahko
pritrdili – za Sportbacka 1.9 TDI e je pri
nas treba odšteti 24.563 evrov, kar je
slabih 600 evrov več kot za enak model
(oprema Attraction) brez 'eko' paketa – s
stališča tehnologije in izkoristka pa bi bil
za ta poskus zagotovo primernejši Sportback
2.0 TDI DPF S tronic, s sodobnejšim načinom
vbrizga in z mnogo bolj dovršenim
menjalnikom z dvema sklopkama.
Zanj v 103-kilovatni različici pri nas sicer
zahtevajo 29.131 €.
VIR: http://www.siol.net/Avtomoto
http://www.avto-magazin.si |
